kladati-na Vol.1

Evropska himna mi gre po glavi. “Maja, Maja, a ti zapojem himno?” Dej, če se ti da- the shit is faaakin long. Očitno morm tamale bolj zmaltretirat naslednjič na treningu, da ne bodo imel želj po petju v garderobi. Sicer pa sem se dons zgolj zadrla na ene par neposlušnih fročkov in izvajala tiho mašo v kotku telovadnice. Hvalabogu za Lukata. Vedno mi reče: “Maja, a dons pa ti vodš trening?” in Maja reče “Valda ni panike” Itak ja, dons sm preslabotna še za hojo, kaj šele za eno uro kakršnekoli telovadbe, even miselne. Radoooost od boga edina, hčerka ti eliiizijska…
Changing the subject…
po tanovem mam v sobi klubsko mizico, al kako se temu reče, ker sem ugotovila da gospa Ogromna Omara odžre preveč dragocenega prostora in da je moja razpadajoča stara miza prevelka. In itak ne rabm mize. True intelektualka. Oziroma moj dom je moja postelja.

The out-of-bed look:

to sliko sem hotla že zjutri delit z vami, ker sm podobna unmu lolcatu iz prejšnje objave, res oči se mi danes odpirajo samo 70%. Ne ponočujte, sicer boste tudi vi imeli modre podočnjake do Sarajeva. Sexi.

True študentje smo šli včeri vn. Bruh, bruuh, I don’t feel so well this mornin’. Ampak, opa, po tanovem bom delala kot novinarka na neki lokalni tv (nee povem keri ) in začela nabirat izkušnje in to in za nov let gremo na Finsko. Ah, moj pjanski šarm workz once again. To je novga.

Oh, ja - taksist je mel zjeban sedež, čist skrivljenga in men je blo tok smešn, da sm skor umrla v tisti kibli, po tem, ko se zbrcala iz taksija neke dolenčke, ki so mi hotl okupirat taxi! Moj taksi, šč, šč!! I go sleepz some moah now…

Aja, oops, a bi mogla it na fax dons? I need one more lolcat.

Še vedno me ni izučilo, da bi začela ugašati telefon pred spanjem. Tudi, če izključim zvok, me često zbudi brnenje mobitela. In ponavadi se v napol prisebnem stanju javim, kdorkoli že kliče, instiktivno, tko da tisti, ki vas res res nemaram, pa bi mi radi kaj povedali… kličite zjutraj. To jutro je še dan, dva - do začetka faksa torej, razvlečeno tam do dvanajstih, enih, seprav se vam ne mudi. Lagano. In pssst, takih pogovorov se rada ne spomnim. Intovertirajo se v sanje, ki jih itak pozabm, zaspim nazaj, haha. But - do call.

Danes naprimer, opala, včeri, me je zbudil fotr dragi. Vsake kvatre namreč kliče zjutraj, in sprašuje svojo napol spečo hčerko, koliko ima številko noge. Mislm, da sm mu ta podatek obelodanila že prejšnjih nekajkrat, ko me je vrgel s postelje s takimi absurdnimi vprašanji, a očitno je 38 zelo kompleksno število. Kaj bi rd? Davčno? Emšo? Kok mam veliko taco? Seriosly, oča? Sej, sej mi je lepe štunfke kupu. Poleti pa japanke. Skrbi za moje noge…

Nasploh je bil danes presenetljivo prijazen. Po novem mi iz Petrola vedno dostavi Blogorolo, ker - “ti tud blog pišeš, ane?” Okej, jst se tolažm, da to sklepa po tistem dnevu, ko sem mu rekla, da grem na Blogres, ne da bere moje umotvore. Lahko bi kdaj šaril po mojih zaznamkih. Zdej sm mu naredila njegov svojcat GUEST račun in me gleda kot zločinca. Kvaje, jst sm metuljček, ti si g.Guest s kufrčkom. Nadalje mi je postregel z napolitankami zjutri. Hrmnj. Res, da zadnje čase pogoltnem dost sladkarij, morm začet tanov parfum od Escade hvalt k bo reklama na tiviju, ja.

Zdej mam vsaj literaturo, ko zjutri srkam kavo na štengah (kadilski odpadek sm, tovrstni zločinci kadimo zunaj), torej med čikpavzo, sedoč na neugodnem predpražniku, ki me pika v rit čez karirasto pižamo.

Grem bult naprej neko limonado, bioritem me jebe, včer sm šla spat ob pol šestih. Tak geek sm zadnje čase, realni lajf zanemarjam, dokler še lahko, sej se bom kmal socializirala na faksu, ne skrbet zame
I feel FINE. Tko, nič pretresljivega se ne dogaja, zato morm gledat dramo človečkov pod žarometi.

Kot bi moj bratec reku: U certainly suck.

(…I certainly don’t…You certainly do… Well you are certainly fat.. You’re certainly fatter… You should certainly leave… I certainly wont… I certainly hate you… )
Najini konstruktivni dialogi. Certainly.

prov pražene mandle bi jedla. zapasal so mi, prekleto!

če ne bi bla ura 1:54, bi jih šla kupt, majkemi. ¹

1. in ne, to ne spada v kategorijo kr neki, ker je neki! cukr raabm! pičkažlička, to bi bil hud haiku. drugič… [↩up]

Dons nisem šla ven… Nisem prižgala cigareta(!) Pol je lahko jasno da se res zanič počutm. Skor sm raztreščla laptopa, ker sem ga prestavljala iz enega konca mize na drugega, ker vse mot ta moj računalnik, men pa drugje kot kle na mizi, ki je kao jedilna ne lovi. No v bistvu mal pretiravam dons, ampak vse mi gre na živce. Fotr se je recimo ustrašu mojega izpada. In odšel iz sobe. Krehm.
Sej vem, da vsak mesc jamram, ampak če took boli

In naj mi kdo odvzame to nagnjenost k altruizmu, ker sem napol mrtva skoraj privolila, da grem vn s kolegico. Ker ima rojstni dan, ni iz Lj. in noben nima časa it vn z njo na njen rojstni dan. Še dobr, da je rekla ne, ko sm ji povedala v kakšnem stanju sm. Jsm preveč sočutn človek, zato ga pa vedno nasrkam v lafu. Ahja.

Evo, javla sem se, dokler ne neham furat safr (jutr upam-the pain stops) prisluhnite Goo Goo lutkam: Better days

Kako zviti gleženj na kar najbolj prefinjen način? U izi.
Ponoči sem vstala s stola (pa ne da ponoči sedim na stolu skoz, delala sem neki na računalniku-mal pijana, mal jezna) in tko vstanem ne vedoč, da je moja desna noga šla spat pred ostalim telesom in brez njegovega soglasja, zato je zavzela za nogo netipične oblike-večkrat!, potlej zgubila ravnotežje, zagrabila za vrata od hladilnika (smiselna izbira, omojbog), ki so se afkors odprla, padla z odpirajočih vrat frižidera na odprta/odpirajoča se vrata kopalnice in s truščem zbudila vse morebitne ščurke&pajke, za tastare pa nevem, nobenga ni blo, kot vedno, ko bi rabila pomoč pri vstajanju in takih vitalnih potrebah. Neugodno.

Tak dinamičen dan je pred mano. Z ledom na tački. Mrš-.

Honey, ne bom več tekla za tabo, I’m too old now. Lahko mi naročiš liter pa pou koktejla, lahko me zajebavaš v glavo, lahko pustiš, da ti zgrizem vrat. Ne bom pa šprintala za tabo- Itak si tok predvidljiv. Žbežis v upanju, da bom pritekla, ti padla v naročje, pozabila preteklost in vseskp. Well not. Mela bi te, ampak ne. Bolan si. In jst bi še kr šla za tabo. Pa nebom. Prov nebom.
Ne mara mene ta Big guy v nebesih. Ta, v katerega ne verjamem, ker dvomim, da bi kdo sproduciral tako zavožen svet. Revščino, trpljenje, dva bivša v enem večeru, pa tak. Fak off.

In maš prov, nič mi ni tako slabega v lajfu. Samo take kot ti zradiri, da se ne bom počutila svake kvatre kot pasji kakec. Pol boš mel celo prav. Jeben debil. Jebena debilka.

Sleep well, fuck well u guys. Valda.

Hoditi okoli v upanju, da se bo počutje izboljšalo. Vandrati po city parku s solznimi očmi, z nezanimanjem opazovati tiste cunje v štacunah in na koncu posledično kupiti nič. FUN! No v bistvu sem potem razočarano oropala pol DM-a, prišla dam s superduper tolažilno najboljšo zobno ščetko in z veliko stvarmi, ki jih v bistvu ne rabim, ampak sem očitno čutila nek nagon, da vsaj nekje pustim denar, ki ga nimam dovolj za take nore potrošnje v drogeriji, ampak zastonj pa tudi nisem zganjala meglene jokajoče hoje po jebenem nakupovalnem središču.

Zato tudi na blogu ne pišem neki mač v zadnjih dneh, ker te depresivne objave po izkušnjah privabljajo še bolj frustrirane ljudi od mene, ki v njih najdejo nadzemeljsko moč, da solijo pamet neki zamorjeni bejbi, ki itak “skoz samo jamra”, kot da je biti depresiven največji zločin. Na viselce z mano! Well screw you guys. Not you, YOU.

Včeri mi je nekdo rekel, da delujem, kot da se mi jebe za cel svet. Ja? Mal preveč trenutno? Inkajpol. Kaj tebe boli kurac? Kaj pol hočeš od mene? Tudi ti se uvrščas v svet. Razpizdijo me taki. Ma kaj vrtaš vame, če ti v začetku povem, da ti ne mislm zaupat nič, ker te ne poznam dovolj dobro, da bi bilo to potrebno, zaželjeno, karkoli, ma nebom! Rad te mam. Rad me maš? Ja jst te nimam - v bistvu - sploh, in tudi ti nimaš mene, dec neumen, poznaš me dva tedna. Halooo. Ne prodaji mi buč! One night stand je kul pa to. In če drugič nočes seksat z nekom si frigiden. Haha. Ha.

Pa sploh nisem žalostna zarad tega. Sm navajena, da spoznavam take in drugačne paciente. Sej odjebeš to in adijo. Ne čutim neke ljubezni nikjer trenutno. Ne od družine ne od kogarkoli. Sploh ne od kakšnega tipa. Kaj če bi mi kdaj nekdo, za katerega bi res želela slišat rad te mam reku rad te mam. Mi še ni. Mogoče eden. Dolg nazaj. Mogoče me je to spoznanje ubilo. Mogoče ne. Mogoče sem fukjena. Mogoče je to vse en bad PMS. Vem samo, da mi ni všeč.

Grem si pilt nohte z novo pilco in morit lukazu z izpovedmi naprej. Njeee. It’s hard to be my friend sometimes Frigidni frendi smo na bed, ane tastr? (Naslov by: lukaz)

Ne me jeebat. Travis Barker, ex-182 bobnar udeležen v letalski nesreči in je v kritičnem stanju. Od šestih preživel samo on in DJ AM. 4-je mrtvi. Upam, da okrevata.

Kako ironično se sliši, da rabim za nekaj trenutkov miru dati slušalke na glavo in jakost zvoka na maksimum. Situacija z wirelessom je še vedno ista (tako kot je istih še mnogo stvari, po polžje vse, soba je tudi v razsulu odkar so montirali omaro in zgleda bolj kot skladišče, kot kaj drugega, kot polovico prostorov v fletu, ampak ja, the družinska delovna dinamika je na višku) in čas za računalnikom preživljam za jedilno mizo… kjer se na žalost vedno nekaj dogaja… predvsem veliko dretja. “Ne mami, nisem ti jaz odtujila treh steklenih pokrovk, tistega predala NE ODPPIRAM SPLOH.”

Vmes konstruktivno izkoriščam čas in vsake toliko ujamem klip kakšne mehiške limonade, to je, če mi očka ne prilomasti pred tv s kladivom in začne šraufat in drugače zlorabljat kakšnega predala iz bratove sobe, ki je tudi v razsulu. Soba, ne tamav…

Seveda me ob vsem tem glumljenju glive vsi pokličejo ravno med tiste pol ure, ko se odločim it na kavo in se družit, kot normalno socialno dete. Sploh en model, s katerim jutr skupaj vodiva animacije za otroke, me je očitno zelo hitro vzljubil in obožuje moj glas, ker se je ful težko zment vse to jutr pol ure prej. Ob vseh teh klicih, ki jih danes prejemam, več ali manj neznane cifre, se mi je uspelo javit, tudi na klic neke “don’t anwser osebe”, ki je pretentano poklical iz neke žnj cifre, kot da bi vedel, kdaj me dobiti v trenutku nepažnje… Blh. Mogoče bom pa šla na tisto pijačo, in strpela muko ob dolgočasnem small talk-u. Mukotrpno, sploh ne, da.

Matr je mrz… Grem zdej sanjat, da se pržim nekje na Karibih. Dons sm vidla enga ata, ki je sedel v lokalu s papigo na rami. On je povod za to fantazijo. Naslednjič nej pride z morskim pujsom za vratom ali pa nej mi podari letalsko karto. Pf.

Mjuzik: od tukaj my life trmtmtm kategorija. Chanel…