Jebemti 14 celzijev ali kako te lahko boli kurja polt pod ozkimi kavbojkami. Snežko Snežak v majici s tričetrt rokavi. Grem poiskat zimski kouter, zmrzujem, brrrrr!!!

Pa še trebušne mišice me bolijo. Od smeha. Najprej sem se skoraj zadušila na bureku, zaradi naglasa nekaterih (daj mi šest sirovih bureka i dva pica. o jebote, da nisam sad zajebao… Pa gledaj, da budu dobri, zato sam i došao vamo) in zaradi mojega kolega, ki mu opredeljevanje in definiranje simpl stvari res ne gre, ker sva se kot butec in butec o neki zadevi, ki bi se jo dalo povedati v treh sekundah menila pol ure. Posledično sem utrpela tri petminutne napade smeha in en “pejt u kurac” pfun

In kolegica mi je zmanikirala desno roko sredi Trnovega. Da bom fensi, ko kadim. Ubistvu ne vem zakaj, očitno je nekje v torbici našla pilco in OČITNO je bila malo okajena Enihau, moja desnica je fensi…

Zdej pa pančkat, jutri imam dva sestanka (a se pomembno šliš, a?)

Jep, Mlijekec bo spet začel delat. Nekaj v čemer dejansko uživa. Več povem, ko začnem, stvari se še dogovarjajo…

Nočka!

Wiii… preveč energije Zdej grem pa rolat. Upam, da se ne ubijem

GD - Nice guys finish last (well doooh. Even Wiki knows it )

Zdaj pa… morm ven. Imam težave z dejstvom, da moja starša gledata High School Musical.

Smeh, da.

Naj se še zahvalim moji dobri kolegici, ki me tera s seminarsko, dovoli, da ji ob osmih zjutraj vpadem v stanovanje, mi pomaga s prevodi, naredi z zajtrk in z mano skače po knjižnjicah. Now that’s what i call support. (še dobro, da sem sploh prispela do nje rano ujutro, preden sem spila kavo in ne skršila sebe z leptopkom vred - rolerji pa to)

Spet sem izgubila tok misli, ker malicam - spet, danes sem pojedla že nenormalno velik hrane, ampak res nenormalno velik. Ne vem kaj mi je. Če sem se količkaj vrgla po mamici samoenoimaminnikomurjenedam, bom stvar elegantno zvalila na Luno. Psica je kriva za vse zločesti sveta. Res.

Kar pa bi res izpostavila, kot Top novico je, da od danes naprej sama perem perilo. Ker imam slabe izkušnje z rezultatom pranj moje mamice. Prva žehta mi je uspela fenomenalno in trenutno je v stroju že druga. In še ena odluka je padla: Rabm svoj koš za umazano perilo. Ker sem v poskusu dokopati se do svoje majice na dnu koša prijela za spodnjice, ki niso bile moje, še manj pa čiste. O-G-A-B-N-O!! Skoraj, ampak res je malo majkalo, da bi me minil tek. Sm že prebolela. Jeben izvenzemeljski apetit!

Of i go, jest in delat.

Lp, Vaše pridno vedno bolj krepko dekle. Burp.

Jeba je, ko padeš ven iz teh obveznosti za faks, še dobro, da še vedno znam brat in pisat (pisat mi ponavadi ni problem, ampak ja, tudi knjig za domače branje so redkega blazno zanimale) No, ne bom vas nadalje morila s to tematiko, lenčina sm, fakit.

Poletja imam tudi počasi dosti, čeprav bi mi mogoče sedel še kašen tedn na morju, če ne bi imela teh obveznosti, zaradi katerih sem prikovana v Ljubljano. Pa če bi imela denar. Komi čakam, da se začnejo predavanja. Da se začne lajf, da se zbudi folk, da se spet mal zamenja družba, da ga hengamo okol, da mam napokane dneve, da pridem domov samo spat in konec koncev, da se postaram once again, da zbrišem kr ene spomine in vse depresivne dneve, da si bom ko pihnem u svečke porabila minutko ali dve, da najdem željo, ki si jo je vredno želet. 11:11. Vlak pelje nad mano. Utrinek na nebu… a kaj bi jst? Jst bi sam mal’ miru.

Rada bi bila pravilno dojeta. Sam to. Rabm folk, ki me pravilno dojema, ker se samo ob takih počutm dobr. Ker ob vseh nisem to kar sem, ali pa preprosto nikoli ne bodo imeli te priložnosti. Lahko sem fukačica, lahko sem nekdo, ki ji primankuje samozavesti, lahko sem nekdo, ki se ga da izkoriščat, lahko sem nekdo, ki ima razpoloženjske motnje, lahko sem prasica, lahko sem pijanka - vse to sem lahko, za nekoga, ki nikoli ne bo vedel, kdo sem, ker zraven njega to nemorem biti oz . mi ne pusti, da sem.

Eni me poštekajo v enem tednu, eni v enem letu, eni v petnajstih letih. Mnogi nikoli. Napačna frekvenca, shit happens.

Ojoj, kok mi gre to na živce k začnem pisat o moji lenobi, končam pa pri neki osebnih psihah Bo teba do Petrola po cigarete, mogoče gre za odtegnitveno nikotinsko krizo. Alpakej.

In nekdo, ki se ga dostkrat spomnim, mi je dal vedt, da ni tako nemogoče, da te človek pošteka.  Da rabi relativno malo časa, da pride do tega spoznanja, da se lahko sporazumeva s pogledom, da se mu iskrijo oči, da se lahko pogovarjaš resno o resnih stvareh z resnim tonom, da je odrasel in zrel, takrat, ko je treba in da ima v sebi vseeno toliko otroka, da se  je sposoben zgečkat celo noč, da sva se sposobna smejat eno uro in da se lahko zajebavava do jaja. Da te oseba privlači, da je lahko tvoj best frend in da se ob njem počutiš varno. To je največ, kar imaš lahko. Ali pa se vsaj zaveš, da obstaja, če tudi kaj več ni bilo realnega - okoliščine pač.

Vem, da obstaja.

O boh, letim na ledeno kavo

Ker debil pa še podnev dela, če lahko ponoč.

Aja ups, mal je pa že temno

V odsevu okna se vsakič, ko pogledam v kaj drugega kot ekran od računalnika oz. televizije ustrašim svoje podobe, štrlečih las in podočnjakov do Sarajeva in addition to a red nos. Mi pa vsaj očka ne teži, da kadim tukajlele, mogoče zato, ker ve, da sem se v primeru, da ne dobim čika zraven kave sposobna suvereno zabrisat skozi vrata mimo tistih delavcev in njihove žagice. Oz. čez njo.

Nevede sem skuhala kavo tudi za montažerje, beri: moj fotr jih je posilil s kavo. In sokom. Čakam, da jim speče še potico. Kot, da mu ni logično, da so fantje že šli na kavo, sicer bi tisto mojo lepo novo omaro do zgornjega štuka pritovorili le v sanjah. In me skoraj fental, ker soka nambr 2 za delavca nambr 2 nisem natočila v stotinki sekunde. Ker poznam ljudi, ki delajo take zadeve in vem, da so siti teh malic, sokov, a bi to? vam paše to?, hočjo pač opravt svoje in se pobrat čimprej. Da niso begunci, ki en tedn niso videli hrane in pijače, ampak zdravi hidrirani, nafutrani ljudje.

Če sem včeraj poslušala “komplimente”, da zgledam “utrujeno” (ne, ljudje, tako zgledam brez pudra op.) bom danes s pudrom vred kot mlad izčrpan transvestit. Še dobro, da nimam posebnih namenov hodit med folk, bi pa prosila, da me pride nekdo zaključat v stanovanje, da že napišem to seminarsko in neham psihirat folku, da me psihira ker nima psihe, da naklofam še teh deset strani.

Joj, ta žaga ga skomina.

Lp, v rožicah bodite, jaz sem v žaganju.

Misel dneva: Kava je gut, druge stvari malo manj.

Bežigrad je premajhen. Stoposto.

4 good old days/ker sem ga lih slišala na radiu Uh ah oh

Prijeten dan je bil. Prijetna noč je bila. Čez dan nisem opravila nič pametnega (NEdelja ftw) in zarad tega se ne sekiram, čeprav to priznanje kot samo lahko namiguje na to. Ne. Boli me kurac celo za to, da me boli kurac - za vse. Finoo

Ponoč sem postala miss Special, zjutri sem se smejala Jolandi Bartole (jadranje je FUL zanimivo, o ja Joli), popoldne Galuniču in njegovim početkom (isti je, istii :P), zvečer pa Karlu Erjavcu (če kdo ni gledal, kako model snema svoj volilni spot, morte gledat-24h.com -Modhraaa majica za k modhrrrrim očem, lool)

Mogoče vedno bolj spoznavam česa nočem in ne rabim v življenju in sem olupila že toliko čebule, da bistvo postaja jasno in za dodatek brez solznih oči . Ni najbolj eleganten način do tja, je pa Čeprav se ta vem včasih spreni v zdi, da vem, ki se spremeni v ne vem. Lajfa itak ne morš predvidet. Niti eno uro naprej. Go with the flow, see where u’ll go. Khm.

Grem spat, ker ga na ornk bluzim, sanjat peteline kako jejo zajtrk, njegove zelene oke na popolnem telesu s tvojimi možgani, kako govoriš od njega šalo… Haha, and I’m not even drunk… x)

Naj pošljem še mentalno brzojavko speči mamici samo eno imam in nikomur je ne dam, da ne razumem, čemu je postavila predme ta kup svežih cunj, da ga odnesem v sobo, če omara pride pojutrišnjem, če je moja soba v polivinilu, sveže prepleskana ¹ in jih nimam torej kam dat?

aj nid ej masaž

1. rumena po tanovem, wiii!

Na tem kanalu mam pa zato, da se lahko smejem. Joj, kera moda. Joj, ker koncept oddaje. Joj, ker studio.¹ No ja, pa čakam na risanko Pokec. (Drgač me Pokec kliče moja draga sestra. Poleg Daphenomena, Pamžkinja in Sissy je to moj nick, tsts)

Izjava dneva: Vztrajnost se splača Jp, jp

Muzka dneva: Less Than Jake - “For the Rest of My Life” (pa še video sede k tematiki aja - kdo ve, če je še kej kart za Less than Jake? )

stanje duha: brezbrižno, torej gut…

1. em, btw, a je Galunič iz vesolja, da je skoz isti? Model je skoz isti, kaj pa kej postarat se pa to? :P