Arhiv za kategorijo we wiki

“Suspension of disbelief”

To moje pozno v noč gledanje filmov se mora nehat. Pa praznenje hladilnika ob maščobnim celicam party urah tudi. Ker pol se usedem pred teve in začnem gledat kakšen film, in ravno ko pojem, padem noter in na koncu pogledam “Meeting Joe Black” že približno deseti put.

Kar bi blo še vse v redu, če ne bi bla tak frik, da me ob koncu filma zanima že milijon nekih zadev, ki jih mormo nujno takoj zgooglat, drgač bi bil konec sveta. In potem se znajdem nekje med stotimi zavihki, wikipedično razpoložena z napol zaprtimi očesnimi zaklopkami.

Nevem če ste ostali tudi tako dojemljivi za te zadeve, ampak jst mam alarme na to, če v zgodbi kaj ni čisto logično, realno verjetno ali pa gre za zgolj manjšo napako tehnikov. Uniči trenutek. Ker cenim dobro zgodbo, pa nisem ravno ljubitelj znanstvene fantastike, vesoljčkov in raznih teleportiranj. Ajde Smrt pač obstaja. Če bi prišla v obliki in telesu Brada Pitta, se je ženske še niti ne bi branile.

Kar nas pripelje do “suspension of disbelief” oz. when the audience tacitly agrees to provisionally suspend their judgment in exchange for the promise of entertainment (wiki). V Joe Blacku ljudem na imdb forumu predvsem ni jasno, kako je Smrt aka Joe Black prevzel popolno telo, po tem, ko ga je dvakrat sfaširal avto. No, v bistvu sta ga zbila dva avtomobila. Smrt almighty pač, aajde.

Drugi znani primeri (pravi Wiki) pa so:
Superman (krinko mu predstavljajo zgolj očala in dorky videz) “…Lois Lane and Jimmy Olsen constantly suspected Clark Kent of being Superman, yet when obvious evidence was right in their faces — such as times when Clark was missing his glasses — they never saw the resemblance…”

kot primer navajajo tudi Star Wars “…which includes a space setting, where sounds caused by spacecraft (e.g. engines, gunfire) can be heard despite the scenes being viewed from within space itself (sound cannot travel in the vacuum of space)…”, ki je milo rečeno banalen primer, ker vse drugo v Star Warsu je tako zelo logično. Khm.

in pa še bolj smešno: Buffy the vampire slayer “Another example would be the character Angel from Buffy the Vampire Slayer and Angel. It is obvious across both shows that David Boreanaz gets older, even though it is firmly established that vampires don’t age. To enjoy the two series, one must suspend their disbelief and accept that Angel is the same age in every episode…”

več na Wikici

Hud muvi tale Joe Black. Eden tistih, ki ga paše gledat na par let. Pretty woman stuff.
Klasika even. Lahko noč!

  • Share/Bookmark

12 komentarjev