Arhiv za kategorijo smeh

Zemlja, otvori se

Js sem en socially awkward pingvin. Rabla ene 4 poskuse, da sem zadela tisto precej veliko španjo na volilni škatli, ker je med starejšimi gospemi in gospodi, ki sem jih navajena, da delajo na volitvah, sedel en hud model. Brukeee.

Hahaha.

  • Share/Bookmark

Brez komentarjev

Random drobtina

O jao, sestra mi pametuje o sporočilni vrednosti komadov… Ona, ki ma na repertuarju par slovenskih, dalmatinskih in yu-rock vižic pa kakšno tujo plesno štanco; zdj pa uibr doživeto poje Runaway train, k je en najbl in your face komadov; res globočine globočin – za tak tekst skp vržt morš bit genij v možgane… btw, s to deep filozofijo z lahkoto pod roko odnese še trofejo za človeka z najmanj posluha daleč okoli.

No super, nasledn komad: Faraoni. K bo zdj pršla nazaj, slišala to, padla v nostalgijo, zbrskala kšn predpotopen cd in me posiljevala s Faraoni na repeat. I see black future :S :) )

Note to self: investiraj v boljše slušalke.

  • Share/Bookmark

2 komentarjev

Vsak kdaj cepne aka Dejte mi mir, jesam živa.

Moi: “Drekfish, a?”

Mati: “Nee!! To niso sardele, to so sardoni!!”

:lol:

Mati dela ribe za kosilo. Nism ravno fanica, sploh teh malih pizdarij, ki so jih same kosti. In, drek, you know… :)

Še malo manj fanica sem, ako zmačkana. No, v bistvu se počutim odlično, ne vem zakaj me folk bombardira z smsi če sem v redu in fb sporočili, če sem živa.

No, vem zakaj.

Ampak očitno je zgledalo hujš, kot je bilo v resnici. Malo sem zakinkala pri D-ju v naročju (my male bf, remembah), če se izognemo tej zlorabljani besedi zakomirala.

No, v bistvu sem se ga neki dve uri oklepala kot koala in mu potem okoli dveh zjutri v preblisku razuma in moči zavelela, da me prosim zabriše v taksi. I D., pridan tako i učinio. Še za ceno se je zdilu, in vse.

Tam na zadnjem zicu sem še spravila skupaj nekaj stavkov o tem, kako sem popila malo prehitro malo preveč in se v tej kratki, a ekspresni vožnji počutila kot v akcijskem filmu. Še direktorsko sem se oglasila na klic vmes in cinično, a v vljudnem tonu odjebala nekega osamljenega človeka.

ZAKOMIRANI LJUDJE TEGA NISO ZMOŽNI!! APROV. I’m FINE! :)

Prov simpatična sm. Sam kune morm ruknt vn iz denarnice. Can be confusing. Taksist agrees.

  • Share/Bookmark

Brez komentarjev

Tišina. Angina. In frklja.

Zanč sm bila na… kajpavem kako bi se temu moderno reklo… drugem srečanju z nekim modelom. Ob prvem sem bila itak zmerno do pretežno vinjena, if ya know wut I mean… Lih prov, da sem v glavi ohranila neko idealno sliko, pa to. Blo je lepo.

Seveda ni trajala dolgo. It never does.

Okej, sej vem, da je tip nekih pet let starejši od mene, ampak, da mi tam, pod krošnjami izstreli iz lepega miru, da se obnašam frkljasto, je pa kaplja čez rob. :lol:

Samo zijala sem v njega, če se mogoče šali. Pojej nazaj to izjavo, prosim. Pa nisem blazno občutljiv človek, sj mam napake. Ampak wtf. Drugič te vidm, prihranimo prosim te izjave. Čudaški, zasanjan, star, betežen, obsojujoč; kaj bi mu jst lahko natrosla?

No, ampak po tej izjavi, ki jo sigurno vsaka ženska hoče slišat, mi je popolnoma padl dol vse, tudi motivacija za kontro. Ta obetavna stvar se je iz “romantičnega” posedanja v parku hipoma spremenila v ujetost v mraku s… posebenežem.

In sploh ni argumentriral. No, nekaj je poskušal, v zvezi s tem da veliko govorim in kako ne znam uživat v tišini.

Jaaaa, s popolnimi neznanci najraje na svetu ždim v tišini izpod drva.

Potem sem kakopak zanalašč utihnila. “Zrelo” uživala v tišini in to. Odzivala sem se samo na nujna vprašanja. Govorit sam od sebe je očitno totalno otročje…

Do moje kuče sva bolj ali manj molčala. V bistvu me je kar malo pahnil čez dvoriščni vhod, najbrž je v to sfiltriral vso negativno energijo, ki jo je akumulirala tišina.

Od tega je že nekaj dni.

In oba sva utihnila, hihi.

Edino zaradi ene stvari me mika obrnit telefon… “Halo model, a maš angino?”

Haha. Ker če je nisem od njega pobrala, potem jo je on od mene.

Res čudn, da se nič ne javi.

Sej, lep pa prtegnen.

Weirdos.

:mrgreen:

  • Share/Bookmark

2 komentarjev

Oh

I’m so boring, I have nothing to write about. ;)

No, se mi dogaja – običajno vsakodnevno sranje, iz katerega bi lahko na kakšen dober dan oblikovala berljivo čtivo, samo se mi zadnje dni ne da.

+ Skrajno uživantsko se  kopam v pomladi.

Razen dons. I’m hungover. Spet eden tistih večerov, ko vase zlijem svašta v upanju, da bo muzka nenadoma boljša, in da bo folk normalen. A kako se to ponavadi konča?

Js postanem nenormalna – aka. drunk as fuck in naslednji dan hidriram svojo bogo notranjost, medtem ko zunaj sije sonce. To po možnosti ponovim še v petek in/ali soboto in v ponedeljek sprejmem “več se rekreiraj, manj pij in kadi” resolucijo, ki zdrži do petka, če mam dober teden. Sicer znajo bit fatalni že četrtki. Če je situacija res fakd ap, mi utrga že v sredo.

Little cirkles of life. Ah. :)

Bom šla dons mal laufat (če bosta krilce 1 in 2 zdržala; včer sem spet skadila čist preveč, ajoj….), pa zvečer uizi pogledat fuzbalčk… Da spočijem organe…

Gljivim pa ob tem (če se mi premikat ne da, se lahko vsaj smejm; Dylanu, again – fucking legend, res):

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Brez komentarjev

Dylan Moran

Irski komik, igralec, pisatelj… Genialen stand up. Pa pogosto youtubam razne komike, ampak tale človek zmaga na celi črti, res, res. Pa še tko prikupno raztresen je.  I’m loling – sistematično gledam vse njegove posnetke, kr kul material za pred spanjem, hihi… ;)

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

3 komentarjev

Random pic 5

  • Share/Bookmark

1 komentar

Maj gad. Mornings suuuck.

Intervencija kliče! Na področju dnevnega ritma in spalnih navad.

Spat hodim, v povprečju, okoli dveh zjutraj. Kar še ni tako tragično, kadar mi zjutraj ni treba zgodaj vstati, in to je ee, večinoma. Predavanja imam ponavadi ob 10h, 12h, pa tudi službe že nekaj časa nisem imela takšne, ki bi terjala funcionalnost ob nehumanih urah. Ker se imam rada, in to.

Razen te jebeni četrtki. A sem bla pijana, ko sem si izbrala ta izbirni predmet, ki je zacahnan ob osmih zjutri, al kaj? 1

Sestri sem bila idealna tarča posmeha, ko se je zjutraj hehljala moji razčupani, zabuhli pojavi, medtem ko se je rutinirano spravljala na šiht. Še dobro, da je nekajkrat močno zaloputnila z vrati in vsakič glasno najavila: “a nimaš ti predavanja ob osmih?!”, medtem ko sem se na snooz dvajset minut obračala kot prepečen polpet in sanjala, da sem na faksu. Računalniškem, ampak pustmo detajle.

Ko sem mi je končno uspelo nekako postaviti v navpično stanje, sem se megleno prebila do kuhinje in valda so danes VSI vstali ob isti uri. Še preden se mi je uspelo prebiti do WC-ja sem jo ucvrla v kuhinjo, kjer sem fotru, ki si je natakal zadnje kaplje kave, z nosom skoraj zlezla v đezvo, da bi dojel, da se znam na licu mesta sesesti v spontani napad spanja, če me v tistem trenutku deprivira kofeina.

Zuni pa itak ludilo. Šolarji, babice praznejo kaslce, okopavajo rože (?), sprehaja se pse, promet je ubijalski. Razmere, v katere se ni pametno podajat pol v snu, ohranjajoč se pri življenju zgolj z razbijaško muzko v ušesih.

Več morm spat, v glavnem.

:mrgreen:

Drgač pa, dons je St. Patrick’s day. Še en uvožen izgovor za delat pizdarije in pit, pit, pit. Vzamm, kupm, prodano. Hehe. Suuuure, why not.

Sj ne, mogoče kšno pivo. Zobar jutr dopoldne. Grrr.

YouTube slika preogleda
  1. tok sm izmučena, da si bom na tem mestu vzela nekaj minut 4 ure za power nap, brez heca [↩up]
  • Share/Bookmark

1 komentar

Random footage 2

Haha. Precej moteno se počutim, kadar se v prazni sobi krohotam na ves glas in to je dokaj redek pojav, ampak temu tamaučku je definitivno uspelo. In sploh ne gre stran. Vsakič ko gledam, bi rabila plenice, za vsak slučaj. Modelčk mali, ahaha…

The chubby asian kid lip dub, torej: :mrgreen:

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

2 komentarjev

Mit o Maji in pivu

Kolegica vsake pol leta priredi “game night”, oz. nekakšno obujanje starih časov, ko so ljudje še sedeli za mizo in po nekaj ur skupaj zavzeto igrali družabne igre. No, vsaj zame.

Zraven, za popolnost tega oldskul duha napeče še kakšno pecivo, srka se kava in čaj, pa kakšen sok. Razen če si jst… K temu se vrnem malo kasneje (da umestim stvar v kontekst).

Z J. sva v pradavnini skupaj trenirali judo. Njenega ata imam od nekdaj v spominu kot carja. Kot npr. takrat, ko naju je peljal s treninga s ciljem, da me dostavi domov, pa me je zamenjal z neko drugo kolegico svoje hčerke, in me, medtem, ko sem jaz dremala na zadnjem zicu odpeljal v neko vas vesoljnemu bitu za ritjo. Nč jasn- :lol: Ah, še vedno me nasmeje ta zgodba.

Enihu, ata je, ko sem prišla ravno multitaskal sedoč na kavču, z enim učom na laptopu in drugim na televiziji. Roke sva si stisnila tako močno, da se je dejansko slišalo, kako mi je v dlani počila koščica. Nerodno morda ni najbolj primeren izraz, je pa prvi, ki pade na pamet…1

:mrgreen:

Potem smo se posedli za kuhinjsko mizo, edinstvena druščina, kakršna se nas je nabrala. Po kakšnih petnajstih minutah obolevanja (ki sem ga skrbno in vljudno tiščala v sebi) ob poslušanju sto let starih vicov in humorju na prvo žogo, je to očitno sokolje opazil ata J. in glasno naznanil, da imamo “tudi pivo v hladilniku, če ga Maja hoče” in mi po filmsko pomižiknil. Hahaha. Legendarno.

Glede na to, da so bili tudi tokrat prisotni tipi, me vedno fascinira, kako meni prvi poudijo pivo. Očitno oddajam ta vajb, oz. je očitno to splošno znano dejstvo: Maja <3 beer. Podobno je bilo nekoč, ko smo uleteli k moji najboljši prijateljici (ah, zgodbice: iz moje torbice so ji, ko smo žurali, ukradli novo topshit nokio in meni vest ni dala, da bi se sprijaznila s tem, zato sem se odločila, da ji kupim isti telefon in kolegi so se prijazno ponudili, da tudi oni nekaj prispevajo – ugl, ko smo stvar imeli smo se odločili, da se ji s paketkom sreče vsi narišemo na dom) in ji napolnili dnevno sobo. Vsem krepkim decom je bil ponujen sok, le oča (takisto legenda, ki naju je, ko sva se pri njej maratonsko učili, zjutraj zbujal s tamburico, pojoč bosanske popevke) je iz kuhinje k meni nosil pločevinko Uniona in mi jo potisnil v roke, še preden sem uspela iz sebe spravit kakšen zvok.

Spokojen večer sem preživela, ugl. Blagodejno, mal za spremembo. In zabavno, nekdo je imel tist nalezljiv smeh in trebušna muskulatura se je nekajkrat kritično pretegnila. Po nekaj-urnem igranju Trivie se sicer ne počutim nič kaj pametno. Ko dobiš kakšno geografsko vprašanje, pa ti je bed, da si očitno zemljepisno znanje stlačil v kletne prostore možganov in davno odvrgel ključ od te temnice. Kakšna imena prekopov in ožin te znajo zjebat.

Se pa hitro potolažim glede teh zadev. There are some heavily dumb ppl out there. :P Miss South Caroline je poskrbela za ta že kultni video dokaz o ekstremu zabitosti. To bi morala furat kot svoje poslanstvo. Nekdo je pač moral zakoličit tudi ta mejnik.

  1. BGH tm [↩up]
  • Share/Bookmark

1 komentar