Arhiv za kategorijo glasba

Summer’s end

Dolgčas tokrat nekako ni prišel na svoj račun. Veliko se je zgodilo in jaz sem verjetno še bolj nora, kot sem bila. Predvsem imam neko hudo energijo, ki zadnje čase lepi name tipe kot salotejp, tiste skulirane kaj hitro odpikam, zaradi nekih banalnih razlogov (overexcited  itd, neki že najdem), pri tistih čustveno zavrtih postojim malo dlje, standard pač; nora pač- *poof*

Mislim, ne me narobe razumet, sej se zavedam teh stvari in se tudi pri tistih “never gonna happen” zadevah zabremzam in postavim na realen podn, ampak nekako me vedno popolnoma zmedejo ravno ti ljudje. Sicer pa ugotavljam, da mi sploh tak trenutek samski lajf neizmerno ugaja. Bolj mi še ni, res.

Da me ima pol kufer je odločilo tudi Zdravje, ki me je v teh dneh ponovno zalepilo v posteljo, z nečem, kar bi lahko bila (ponovno) angina in prav nič nisem srečna, ker sem zabetonirana na domači fronti. Po drugi strani pa bolje, da te kaotične misli mirim doma – utesnjujoče, a bolje. In kaj napišem, nevem zakaj sem spet padla ven iz tega blogerskega flowa, ko pa je ja tako terapevtsko (izvzemši branje komentarjev; sem postavila avtodiagnozo, hvala, ‘dijo…)

To poletno savno sem hladila bolj s festivali, pivom in mrzlimi rekami kot morjem in glasbeno sem se kvalitetno najedla; barem nešto, ili kako da kažem…

Najbolj srečen otrok sem bila kakopak v Chiemseeju, 24.8, ko sem končno ugledala Foo Fighterse, ki jih ljubim tja v širjave in doživljala Grohlgasm dobri dve uri. Tudi predskupine Rise Against, Mighty Mighty Bostones in Stefana Dettla ne gre zanemarit, čeprav sem slednjega, ki je bil na sporedu prvi, rahlo zignorirala.

Mighty Mighty Bostones

Foo Fighters!! :mrgreen:

V Tolminu na Punk Rock počitnicah je bilo takisto hudo; dobra družba, lepa okolica, huda muzka (NOFX, Bad Religion, The Real Mckenzies, The Toasters; itd, itd.); štiri dni totalnega odlopa pač…

Random ppl na Sotočju…

To je to, pa veliko večerov prebitih na Trnfestu in drugje, o Otočcu sem pa že pisala, tko da dovolj o tem…

Danes sem se že pridno posilila s knjigami, izpiti za ovinkom in to; delavna vnema me je s silno zagrabila že ob sedmih zjutraj nato pa naglo, ampak res naglo popuščala, zato upam, da bom jutri že kaj bolj utečen piflar. Aja ne, dopoldne bom posvetila obisk zdravniku. Danes sem storila to usodno napako in se prepričala, da sem ful boljša kot včeraj. Tudi to je držalo samo v jutranjih urah. Trpim, jako trpim.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

5 komentarjev

Eto, bodmo zen.

Alpa, popravek,  zen bom jutr, ko se mi te ženskam edinstveni organi umirijo. I to je ta pomemben podatek, za vseh vas nekih 5 bralcev, ki je nemara še ostalo kje za voglom.

Mal sem končno dobila nazaj ta občutek frej časa, pa frej denarnice tud, sploh se na veliko keširam za razne festivale in koncerte. Lepo poletje bo. Sploh komi čakam, da grem v Nemčijo na Foo Fighterse, samo se bo treba še načakat do konca avgusta, pa Punk rock holiday tudi kr obeta, čeprav mi je nedavna izkušnja na Otočcu kr zalepla enga krožnega,  ali optimistično sem šla tja z idejo, da so moji trije kolegi normalni, pri teh letih že docela razviti ljudje i tako.

No, napača right there. Men-fucking-children. Sicer je blo pa fajn, da me ta moja ciničnost spet ne odnese kam. Sj sem razumen človek, pa odtajam se dokaj hitro, samo pač nisem fond of blato, sploh ne oblečena, z nahrbtnikom, očali in vsem možnim imetjem…

Enihu, včerej sem bila v Križankah, na The National, pa so me kr presenetl, nisem sicer nek fan… Sploh ene trije komadi – Mr. November, enega morm še izbrskat, pa tale akustičen, s katerim zmagovalno zaklučjo koncerte: YouTube slika preogleda

…na šetnji :)

Sicer pa nič blazno novega. Alpa ja, no… Mogoče le to, da je neka omejenka lagano plagiirala moj blog. To je bilo sicer že prejšen mesec, jst itak bl slabo berm druge bloge, sploh zadnje čase, in sploh na blogspotu ne. Me je kolega nekega dne opozoril, da mam jebeno dvojnico. Po enem mojem komentarčku je itak oseba zbrisala zadevo. A-bu! Dj fak, dobi si domišljijo, ženska, pa minimum možganov. :)

To mi pa res ne gre v glavo. Iz nekega razloga odpreš blog, čeprav očitno nimaš vsebine, volje, smisla za pisat in lagano na internetu živiš življenje neke druge osebe (to dokaj dobesedno, ker se je kopiral res svašta, do mojih najbolj banalnih objav na temo faksa in izpitov…) in mu kontinuirano kradeš tekste.

So pa tm ljudje bolj pridno komentiral poste. Tko da Vam, ki vas preštejem na eno roko, bom začela črne pike talat, boste vidl!:)

Zdj se grem pa smilt sama seb z jaffa keksi in kakšnim slow filmom. Razširit zen na rodila, pa to. ;)

Later’!

  • Share/Bookmark

6 komentarjev

Wasting light

Novi Fooji! Wiiii, zalublena! Dojajno. Cel CD je genijalen… Letos jih bom v živo vidla, pa če se svet na trepalnice postav. ;)

YouTube slika preogleda

Besedila so tud nadhuda, tko kot ponavad: tale na primer: totalna zmaga.

Drgač sm pa res na polno bizi, dons sm bla doma lih ene pol ure.

Tkoda  za vikend pade kakšna daljša objava…

  • Share/Bookmark

2 komentarjev

Kiropraktika, prosim…

Ravno sem brskala po omari za pajkicami, z namenom it laufat in zvetrit možgane (reees jih rabm), ko me ob milimetrskem premiku glave zakači na desni strani vratu, in ta krč ustvarja občutek, kot da bi bila glava dislocirana od ostalega telesa, oz. bingljajoča na tanki, boleči nitki.

Zdj sm nazaj na postli z lepotopom v naročju (kar je btw najbrž razlog, da si je vrat omislil to sceno, iščoč pozornost), kjer si ob odprtem oknu poskušam predstavljati, da sem zunaj.

Sicer sem spet preveč v nekem introspekcijskem razpoloženju. In spet ugotavljam, da kolegi odmirajo kot jesensko listje, telefon mi zadnje dni piska samo, kadar hoče elektriko.

A naj ne bi bil ob koncu študija tko, najbolj bogat na področju socialnega kapitala, osebnostno izpopolnjen in siguren vase, nekje pred poroko in/ali emancipacijo od staršev…

Pravljice, ja. I just have a fail, fail, fail and a fail.

Aja, pa jutr mam razgovor za šiht. ITAK.

“Sem Maja, in trenutno sem semi-invalidna.”

YouTube slika preogleda

Drgač so včer Sum 41 vn počl nov album, bom šla zdle čez, tale singl  sicer deluje kr obetavno – heartbreak makes good music, in to…

  • Share/Bookmark

4 komentarjev

Erik Hassle

Wau. Tale švedski cukr ga res zmore. Zanč sm iskala nek cover od Metallice in ga čist naključno odkrila.

Ena priredbica Strokesov. Priredbe ma vse hude, mal še zjutubite, če vam je všeč:

YouTube slika preogleda

Pa še en njegov komad – Don’t bring flowers after I’m dead:

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Brez komentarjev

Po dolgem času naredila odmik od metelkove oz. orta. Center še vedno smrdi. Razen, če rad čakaš v vrstah na mrazu, alpa če si rad sam v praznem lokalu.

Sem hotla včeraj objavit samo en komad, ker zadnje čase povečano besedičim, pa me je nekaj zmotilo. In potem še nekajkrat.

YouTube slika preogleda

Ljubljana je bedna. Vsi lokali s kolono do Japana, ti se pa loh jebeš na mrazu. Itak smo jo kmal ucvrl domov. Je pa dejansko bil med nami japonski kolega, oblečen v kekca. Neprecenljivo.

Jutr se mi zihr ne bo dal menjat šnirnc nazaj iz kozmično modrih z bleščicami v bele. Ker sem se odločla, da grem vn zadnji moment (letos bi skoraj zignorirala pust, šokantno), je bila temu primerna tudi maska. Impro, pa to. (do tu sem še ponoč pisala, in spet iz nekega razloga nisem objavla. nenadni napad spanca, predvidevam. še dobr, da sem bla na postli).

Vse, kar sem uspela v pol ure ustvarit iz sebe je bila 80’s aerobičarska maska (kako zlajnano, kajne, ane). To, al bi bla pa vreča za smeti. Samo sem preudarno razmislila o raznih incidentih, ki se ti lahko primerijo v zvezi s tem, pa sem se odločla, da morda res nočem, da mi ljudje spuščajo svinjarijo za vrat celo noč, alpakej.

:lol:

Walkmana po krvoločnem boju s prahom sicer nisem najdla, smrc, takisto objokujem moment, ko sem zgubila sled za sestrinimi pristnimi 80’s lila svetlečimi pajkicami. Kdo bi stran metal tako praktično stvar?! (no, jst, kdo pa. kam bi pršl, če bi bli sami hrčkarji doma).

Spodnji del oprave je bil bolj sramoten in je obsegal rumene kratke hlače, pajkice in gamaše, tko da mogoče samo ena od piskra:

No, prijazno bi se ta tank lahko odparkiral z moje glave…

Yayks.

In z “zanimivo” natupirano čupo sem se zbudila. Naš hladilnik pa ni zmačkanemu človeku prijazen. Šta da jedem, grr.

  • Share/Bookmark

2 komentarjev

Random footage

Maja muči kitaro. Dolg sm nabirala jajca, da je šlo tole na youtube. No, in sprijaznla sm se z dejstvom, da nikol ne bom direktorca kakšne pomembne javne pizdarije1, tko da vadevr (gremo se izpostavlat na netu, sj se že tko preveč). Torej, smejte se rilčki, dokler se še lahko. Mam občutek, da bom video kmal skinila. Hihi. In še posebej ignorirajte začetek, to je ta hiba, da ob vsaki priložnosti nakladam. Ker ful rab intro zadeva. No, v bistvu ga rab, kot preventivno obrambo pred zli jeziki. Vem, da nimam glasbene žile. Jo pa gradim, en jo more, ne, drgač bo to družinsko drevo v muzikalni pizdi še stoletja. Sicer pa fakit, glede na to da sem samouk pa da špilam šele 3 mesce… It’s all good I say -

:mrgreen:

YouTube slika preogleda
  1. ali pa da nočem bit, kokrkol [↩up]
  • Share/Bookmark

4 komentarjev

Nekdo je posrkal energijo iz mene…

Nekdo ali nekaj. Ampak kdooo ali kaaj?! In zakaj?

Cel dan se že vlečem okoli počasneje od kakšne priletne mame in res ne vem, kje tiči vzrok. Mogoče me je ubilo izpitno obdobje. Že petek sem prezrla kot dan za zadetek, danes pa sm suvereno nameravala it zvečer ven, a sm še vedno tu, kljub temu, da so se prjatli dobili pol ure nazaj pred mojo bajto. Morm pod tuš pa umit si lase in te stvari, ki bi popravile ta strašilast videz, ki sem ga prilastila v zadnjih dneh. Še kar imam upanje, da bom to tudi storila in zabrisala svojo apatično rit v taksi. Tole zapečarstvo, ki sem mu zvesta že cel mesec ne pelje nikamor. Potem bo pa prišlo za mano in se mi bo utrgal sredi tedna, kar, oh trust you me, preverjeno ni najbolj pametna ideja. Ponedeljki so še posebej sumljivi. Takrat pogosto dobim nek žurerski vajb, ampak seveda ni nikamor za it. Razen mogoče na dub v Channela. Ampak to ni ravno moj košček pite…

Prej, ko je bilo še upanje, da se bom zrihtala do devetih, pa me je poklicala kitara in namesto, da bi ta glasbeni navdih izživela s kakšno odpeto kitico pod tušem, sem se vrgla v učenje Hotela Yorbe. Precej uspešno. Glede na to, da sm še rookie, mi je še največ caša vzelo, da sem dojela strumming pattern in ritem, ostalo je dokaj simpl.

Tko, zdj grem pa zbirat moči za izlazak. Note to self: Mrš vn, granny! :mrgreen:

P.s: Danes sem popolna človeška različica Garfielda. Še lazanjo sem jedla za kosilo, in vse. In današnji Garfieldov strip moje počutje dojajno opiše. Torej tisti od 19.2. Če ste že pri tem, kliknite še enega nazaj, za 18.2., ker je nadsmešen. ;)

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Brez komentarjev

Well… well… u smell like broccoli!

Pišem si odgovore na okvirna vprašanja in zraven čečkam naslove komadov, ki se mi na shuffle vrtijo v winampu. Nevem, kdaj jih bom znala iztrelit iz sebe1 (verjetno nikoli), si pa za velik uspeh trenutno štejem že to, da se mi približno svita, o čem se gre. Vmes me kakšen sumljiv komad od Killersov iz neznanega razloga popelje v najstniška leta in pred očmi se mi namala pojava mojega drugega fanta, če sem kronološko natančna, in vse… Hodiva po Šiški in kličeva njegovega psa s smešnim človeškim imenom. Malo me stisne. A se ni na bed počutt star pri triindvajsetih? Zdi se, kot da je vse skupaj desetletja nazaj.

Do knjižnice sicer kakopak nisem prilezla, sem se doma raje distraktala z delanjem takega kosila, ki ti vzame krepki dve uri. Moj največji fizični podvig danes je bil izlet do pumpe, po čike valda, kjer me je Vinko, ata, ki je ponavadi za šalterjem in ga najbolje opiše besedna zveza “self-intertained”  spet nagajivo zbadal, da eden od mojih evrskih kovancev “ni v redu” in padel v epizodo smeha. Ah, I love Vinko. Zdj sva se že naučila, da sem polnoletna in je s šal v zvezi s tem prešel na bolj advanced fore :lol: Potem je D, my bestest male friend izkoristil moje spremstvo še za sprehod do kebaba, kjer sem mu po sugar-mamovsko primaknila denarce. Vsaj to so si vrjetno mislil tisti trije tipčki opazujoč iz vitrine: “na sine deset ojra, hajd, sad jedi!”.2

To, pa naredila sem par deset trebušnjakov, da se počutim malček bolj terminatorsko. As in cyborg. A cybernetic organism. Rawr!

Zdj grem pa nazaj v Urkel mode.

YouTube slika preogleda
  1. odgovore, doh, pri muzki nimam teh problemov [↩up]
  2. No, sj, če že predstavljam nambr 1 termita v njegovem hladilniku, bi ga verjetno lahko vsak tedn častila kakšn obrok, ehehe [↩up]
  • Share/Bookmark

2 komentarjev

Tarok, I – Clown in Padme

Razmišljam na kaj bi kj šla ta mesec v Kino Šiška. Na Pennywise skor zihr (čeprav moja lena rit in jaz še nisva uspeli kupiti karte, pa nekak nameravam ujet predprodajo, uuh, jah nč, jutr morm it to nabavt) in Plan B me mika (če bom pri denarju, seveda, ehehehe, insert a little pathetic laugh). Da o koncerti pika net rajcu ne govorim, ker sm spet zasledila par zadev, za katere verjetno ne bom imela ne časa ne denarja (insert that laugh again).

Če prešaltam iz muzke na film, sm na zadatku pogledat si nominirance za oskarje. Black Swan, King’s Speech, 127 Hours sm že pogledala, na Social Network pa se vsak dan skor spravim, pa se potem ne. Pretty much like now. Najbrž mi nek šesti čut pravi, da ne bom ravno fascinirana do amena. Ostali še čakajo. In ko sm že pr filmih, naj se spomnm, da morm še za faks napisat 14 stransko analizo poljubnega filma (če se ne morm odločt kerga bom, kva?! …vsak tedn se zapičm v druzga, nazadnje sm hotla pisat o The Fisher Kingu, ker je totalno weird in a good way, pred tem o Funny Girl in tko nazaj). V glavnem, preveč filmov mi je všeč, in to, da sm tehntnica po horoskopu najbrž lih ne pomaga. Pa ne, da sem kakšen astrološki frik, ampak tehtanje definitivno je moja vrlina. In analiziranje. In dolgotrajno odločanje. Paaa take neprijetne zadeve.

Drugače pa dons temeljito prinašam not skakanje po najljubših internetnih straneh in vzopredno vodim monolog, razburljiv pogovor s samo seboj v msn okencu mojega najbolšega prjatla, kamor mu pejstam neke linke in seveda sarkastične komentarje, ki pritičejo zraven, ga obveščam o rezultatih izpita, za katerega sem slučajno odkrila, da so že objavljeni in sm običen “klovn”, kot bi on reku. Sicer model že zdavni spi, ma izpit jutr. In precej branja za opravt pred njim. :mrgreen: Sicer pa me itak že od zadnjič, ko sem se po tistem izpitu povabila na kavo (pijavka najbrž ni najbolj primeren izraz, je pa prvi, ki pade na pamet…) obelodanila vse briljantne izseke mojih odgovorov, zafrkava glede mojih “starodavnih papežev”, ki so nastali kot miks zaspanosti in spomina, ki ni hotel odpret predala z imenom papeža iz 12.stol. oz. tam nekje, tistega kretena, ki je uvedel celibat, zato sem očitno raje posegla po terminologiji pet letnega otoka, in iz papežev naredila še množino, za vsak slučaj (oz. sem imela najbrž v mislih koncil, pa sm, ne vem, v bistvu mislila kardinale, alkaj). :lol: Temu se smeji že tri dni.

Ah, družabne igre, yes. Včeri so se mi spet posmehoval, ker ne znam igrat taroka (noben me ni nikol nauču – blame it on the grandma’, nisem jz kriva, da so me skoz giftal samo z remijem, bridžem, enko in tistimi kockami, ki jih mečeš dokler babica zmagoslavno ne obeleži zmage proti otroški nesposobnosti racionalnega kombiniranja in zapisovanja). Zato sem se odločla narisat vse prisotne za mizo. Nastalo je pet histerično smešnih skic/karikatur (to se zgodi, če se modeli non stop premikajo), in ko se je velik del omizja pobral domov, so bili forsirani rekrutirati mene, ker so ostali samo še trije in moi.

Res se ne smatram za neumnega človeka, ampak tarok je precej za absorbirat, če si nov, pa te fore. Js sm vzporedno absorbirala tudi kozarec, dva tri Ballantinesa in v neki kaotični krivulji doživljala trenutke razsvetljenj in propadov, v smislu, ko že mislš, da dojemaš stvari, prešaltajo na klopa. Jaaa. Sem vsaj spet suvereno odigrala vlogo klovna in požela salve smeha teh treh izurjenih tarokačev od mojih kolegov, ki ne sočustvujejo z totalnim laikom. Tako so me po neki peti rundi deklarirali za preveč pjano za nadaljevanje :lol: .

Na Dolenjskem smo se tokrat potikal, spet en prebeg na vikend, kjer so se drugi učil, js pa sem tokrat zgolj dopustovala in žela zavist piflarjev. Beri dežurala na kavču in strmela v komp, reševala križanke in danes prešaltala celo na TV. Vmes sem se parkrat nakrmila, to pa je bil tudi ves moj fizični preteg zadnje dva dni. Pa tko optimističo sem prvlekla tja superge za laufat.

In Padme the local cat me je vsako jutro pršla zalezvt na okna (feed me!). Kjut. Najboljši je pa Garfieldski pogled, dojajno. Sarcastic cat is being sarcastic…

  • Share/Bookmark

2 komentarjev