Tudi hoja čez prehod za pešče zna biti smrtno nevarna pri moji sreči, ko pridno čakaš da semafor odšteje tiste sekunde in potem zakorakaš na cestišče, kjer bi se po logiki naučenega zaporedja morala avtomobilom prižgati rdeča, tebi zelena, ampak, ker je si pozoren samo še na tiste sekunde in se itak vedno po tem prižge zelena…
Ampak noben se ne ustavlja… noben se ni ustavu? A še kdo upošteva signalizacijo, predpise, klinčevi debili, skoraj že izprožiš sredinca na levici, desnici in nogah…
Še enkrat se ozreš proti semaforju… WTF?! Rumena je začela utripat? Sredi dneva na eni bolj prometnih cest? Sabotaža? Pa kdo se kle norca dela… En debilček čaka, da gre Maja iz bajte, sfuka semafor, pa adijo bejba. Kle te ne rabmo…
Ne me jebat, cele teorije zarote sem razvila (:
Uglavnm, z leve bi me zbil audi, z desne volvo, kar tut ni tok slab način odhoda. Ane. Vsaj za zihr te ubije, kasko ma, da ne delamo problemov kakšnemu atu v bolhci, ki bi ostal brez kripe, imel kakšne moralne preganjavice itžnj…
No, pri moji sreči se prav tako lahko učiš za ustni zagovor dva dni kot kakšen kreten, v sredo zjutraj prebereš obvestila na spletnem referatu, kjer te čaka tako lepo sporočilce…
V obvestilu, ki sem vam ga poslala danes ponoči, sem naredila zoprno napako - govorilne ure imam v torek, 1. julija (in ne 2. julija, kot sem pomotoma napisala) med 12. in 14.uro.
Hvala za razumevanje in lep pozdrav!
Zoprna napaka, da, če ne čutiš potrebe, da vsak dan čekiraš… bah. Nema veze. Sej se sam še smejim vsemu, kaj mi pa preostane…
naslednje govorilne ure bom namreč imela šele 28. avgusta…
Jah prov pol. Komi čakam morje. Samo pri moji sreči greš na morje, samo tebe pič nek instekt, neveš kdaj, kako, kje, zakaj… Prideš v Lj in zdravnica izjav, da zgleda kot borelija, medtem ko hitro čečka napotnico za infekcijsko kliniko… In se od šoka skor zgrudš v ordinaciji. Tko je blo lani…
Ko smo že pri skup-lezenju, pri moji sreči greš tudi ponoči na skret - dva tedna po operaciji, se ti stemni in padš skup direktno na koleno. In nadaljne pol ure občuduješ kuhinjski strop, ker ti ni nič jasno. Potem slišš očkata, da se odpravlja na WC in si pokonc tako hitro, kot da se ti na drugi strani sobe nastavlja nag mister sveta. Ker pač nočeš panike. Panika je na bed.
Zdej lahko pišem do jutr, zaključimo pač, da nimam sreče.





