V tej mokri travi…
4.06.2008S pospešenim tempom se bližam točki norosti. Sita sem labilnosti sleherih navidez samoumevnih, navidez kamnitih stvari. In orkana, ki tisto skalo potem spremeni v kup šodra in jebem ti život, kam pa zdj?
Ne razumem. Kot nekdo, ki izhaja iz družine s hudo historijo živčnih bolezni lahko bi. Šteku… marsikoga. Vem tudi, kako lahko je kazati s prstom na ostale, šimfati vsepovprek brez kakršnihkoli izkušenj podobnih življenskih situacij, razčlenjevati v delce početje drugih in ob tem izpasti tista dobra prijazna tetka, ki vedno ponudi prikladno razlago, ki sede k tvojemu počutju nerazumljenega jagenjčka s flešing S.O.S signalom na glavi.
The Siiiimpsoooons.
Vsak dan opazujem ljudi, ki nikoli in nikdar ne bodo zadovoljni, ker ne zmorejo prestopiti granice svoje egoistične narave in bodo kot taki vedno korak stran od sreče, ki bo ostala nedosegljiv pojem.
Klavstrofobična sem. Zaradi pomankanja svojega prostora, mirnega okolja, kjer bi imele moje misli prosto pot, zivčna zaradi bedastoč, počutim se krivo, ker ne razumem nekaterih, ki sicer živijo po neki svoji zarisani in navidez jasni in inteligentni poti, zgrajeni na sfaljenih temeljih in idealih, podlegli ideologiji današnjega časa, ki bi ji prijal koš za smeti in reciklaža v kaj bolj razumnega.
Včasih ostanem brez besed. Brez pravih izrazov, ki bi me povlekli iz situacije v kateri bom izpadla prasica, karkoli iskrenega že povem. Ker se vedno, ampak prekleto vedno postavim v kožo tistega drugega.
Ta zapis leti predvsem na mojo družino, ki ni slaba, je pa v skrajnosti drugačna od mene v vseh pogledih, prijatelje, za katere hočem, da ostanejo samo prijatelji, plehaste kure in napedenane tipe, ki ne vidijo dlje od vetrobranskega stekla svojega bemfla… Kaj šele levo in desno.
Juhu, spet se je uscal.
Grem zdej bratcu mal utrujat. Včasih mam filing, da me on še edini šteka. Iiiii, tztz…
Bam-b-lam!!









po pravic povedano nism čist šteku celga zapisa, sam punca ti se čezdali bl psiheraš. Dej se malo smiri
Dej si uzem cajt zase mal, pa bo prec bolš.
ne se umirit!
kurc te gleda
Ob branju tvojga bloga,
sem dubu najsvežejšo idejo za najsvežejši spot :).
Tenks,
drugač se pa pomoje ne bližaš točki norosti,
ampak normalnemu času, ko morijo izpiti,
poslednično starši cc :).
ja ka si napisala da si živčna- univerzalna Meditacija je zlo dobra in deluje. Sediš in maš ravno hrbtenico, se sprostiš in si predstavljaš sebe nad tabo pa zlato piramido, ki je velika toliko da te celo pokrije. Nato spustiš to piramido tako da je cela tvoja podoba v njej. Potem preprosto zapreš oči in začneš meditirati. Pustiš da ti tečejo misli in jih ne oviraš, enostavno pustiš jih da gredo iz tebe. Zdj pa odvisn, najprej je priporočljiv da za začetek meditiraš deset minut, oz. vedno kokr ti paše. okej čimveč sreče želim.
ej, kaj ti si vzela tableto zjutraj?? Če si jo, potem jutri povečaj dozo, če ne pa jo kar zdaj vzami, ker ti že vun vdarja…
“Ta zapis leti predvsem na mojo družino, ki ni slaba, je pa v skrajnosti drugačna od mene v vseh pogledih.”
o lej, pa mava neki skupnega!
Familija je zato, da vidiš v kolikšni meri si psihopat. Če ne pobiješ familije, dokler še živiš doma, ni panike
Ej, sej maš bratca, da te šteka
Pomoje je bolje da ti (p)ostaneš “nora”, kot pa da slediš črednemu nagonu večine.
Ma ne bit spsihirana, nabav si eno manjšo boksarsko vrečo pa se izživljej nad njo, svet ni tko negativen da bi se blo treba obremenjevat. Sej bo bolš
Sam ne prešaltat na kšne tablete :S