Bezgavke na vratu mam take, da se jih vid iz 3000m višine, gaddammit. Vneto grlo, žrelo, ko požrem slino mam občutek, da me naprej štihneta dva noža iz podjezične slinavke, pol pa še dva pod ušesi. Ko sem včeri komi prepričala drage medicinske sestre, da sm nujen primer, da komi govorim (morm mal pretiravat, 1x na polikliniki sem se naprimer zrušla v fuzbalerskem stilu z berglami, da bi se zasmilla komu in da mi ne bi blo treba it po novo napotnico, pa ni pomagal, tm so na hard) in so me sprejele, pol pa tist stavek, ki ga mamo vsi radi: “Kartica ni potrjena”. Okej ni panike, laufam v spodn štuk na avtomatka, ki mi je s takimi lepimi ogromnimi črkami izpisal: NIMATE UREJENEGA OSNOVNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA.
1.misel: “dafak, ker klošar sm”
2.misel:”fotr.”
3.,4.,5misel: “ubila ga bom, jebemmusuunce, kill, kill!!”
Še tko lepo mi je pomahal v slovo, ko sem šla od doma, čeprav sem nedvoumno nakazala in izdavila namero, da grem v Zdravstveni Dom, k Zdravniku, ker sm Zbolela.
Ob vseh teh z-jih bi se mi lahko porodila misel na ZZZS, um, na primer, pa na to, da je zamenjal službo, da sm zavarovana po njemu in da ni uredil papirjev.
But noooo–oo-hou, zakaj, če ma hčerka zlata preveč časa in si lahko privošči šetanja do tja, pa gor pa dol, vmes nardi cel kraval in nakonc izpade… klošar.
Zdejle grem pa res k zdravniku. Ker tole trimač boli. Še dobr, da mamica vse zrihta, fotr je glup, majkemi, GLUP.
ti pa nimaš sreče:D Sej bo bolš, s časom….
sicer men na srečo letos zaenkat še dobr kaže. Lani pa predlani sm pa nekje konc maja, začetk junija fasu “prehlad”, ki se je do začetka junija razvil v pljučnico in me za kake 2-3 tedne ponavad poslov v postlo pa šetov okol dohtarjev, laboratorijev za odvzev krvi, nazaj do dohtarjev, lekarnarjev, itd… 
mogoče bi šlo pa tut z mrzlim pivom? 
Ooo 
