kladati-na Vol.1

In 3 words I can sum up what I’ve learned about life: it goes on.

Luda kuča, šašavi stanari…

16.05.2008

Roke imam prav eleganto otečene, ker so se rokovale s parimi osebami, katerih imena me res ne zanimajo, sploh ne, če je to nekdo, ki bo eno uro spremljal vsak moj gib, medtem ko živčno grabim volan, prestavno ročko in mi inštruktor zraven non-stop kril z nekimi “dogovorjenimi” kretnjami, ki jih je trideset-tavžnt in me samo mede, ne da sm zarad tega falila izvoz na avtocesti in da sm se zarad tega skor zabila -2x -ampak kul, sam da on maha…

Uglavnem prehitr vozm, varnostna razdalja je v treh lepih, vozm preblizu in prehitro mimo parkiranih avtomobilov? (wuuut?), prehitevam brez namena, zavijanje v levo je v pičkižlički, same lepe stvari, ampak sm nardila ta jeben društven kjub moji superiorni vožnji. Oldie inštruktor me je napizdevu pol ure, da kako drgač ful dobr vozm pol pa na izpitu pizdarije delam (ja, eee, ponavad NE KRILŠ Z ROKAMI, JIH PRESTAVLJAŠ PO KOLENIH, ZA VRAT, NE KAŽEŠ MI NEJ DAM ŽMIGAVC, K VEM, KDAJ MORM DT FAKIN ŽMIGOOOVC, NE KAŠLJAŠ, NE STEGUJEŠ RAZLIČNEGA ŠTEVILA PRSTOV , ŠE TAPKAT MI ZAČNI PO MORSEJEVI ABECEDI, DEEEJ NO PLIZZZ) aaa…obol!

pol sm mogla it neki uredit in se znašla v centru Ljubljane natanko ob 12h, kjer so me od Križank do Name pomendrali poblazneli maturantje, mi ubil živčne in ostale nekdaj delujoče receptorje v bobenčkih, povzročili glavobol, mal-da-ne fuknl pod avto in drugače ogrozili moje zdravje. Ma, FU!!

Da sploh ne omenjam, da sm mogla peš dam v teh prijetnih temperaturah, s povišanim pritiskom, ranjenimi živci, napokano torbo s knjigami, starimi izpiti, cajtngi in ostalo šaro, ki jo danes prenašam okoli.

Ampak vsa ta pot je bila vredna prizora, ko je nek maturant z juga skoču pred policaja, mu s frulico piskal v faco, ga pri tem najbrž konkretno poslinu, za desert pa mu je serviral še hitlerjanski pozdrav, pri čemer mu je skor odbil kapco z glave. Neprecenljivo. :)

In tip se je samo smeju. Človeški kifl. Pa sej nemorm verjet :)

Čutm nekaj sumljivega v zraku, zdej grem še v najbolj drekaški del tega dneva, s paketom lekadolov in fejk nasmehom, pokazat, da imam 4×7 zob (osemke štrajkajo) in se čuvat večjih katastrof. Ki, jih, kot pravm voham, že zdejle, klele.

Ciao a tutti!

 

Avtor mayozi, zapisano 16.05.2008 ob 13:56 pod kaj se godi, lej teega, obol. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

4 odgovorov na “Luda kuča, šašavi stanari…”
  1. Jeln - 16.05.2008 ob 14:39

    “Ampak vsa ta pot je bila vredna prizora, ko je nek maturant z juga skoču pred policaja, mu s frulico piskal v faco, ga pri tem najbrž konkretno poslinu, za desert pa mu je serviral še hitlerjanski pozdrav, pri čemer mu je skor odbil kapco z glave. Neprecenljivo.”

    Totalno kul:) Mi je prou bed k se s težavo premikam že po stanovanju, kaj šele da bi zmogu it vn….In pol zamudim take priceless trenutke:) Jebeni prst!

  2. lukaz - 16.05.2008 ob 16:44
    lukaz

    zdej pa srebrne rakete zihr ne dobiš v roke :D

  3. šuši - 16.05.2008 ob 16:51
    šuši

    inštruktorja na gobec, maturante v zapor, policaje v živalski vrt, zobe pa le mej kjer jih maš…pravijo, da so uporabni za prehranjevanje.

  4. Aleš - 24.05.2008 ob 11:21

    pozabu ti je dat knjigico za gluhe… kjer maš notri vse kretnje… sam da se njegovi reče za debile? :-)

Na vrh

Komentiraj




Večja pisava Manjša pisava