kladati-na Vol.1

Tudi hoja čez prehod za pešče zna biti smrtno nevarna pri moji sreči, ko pridno čakaš da semafor odšteje tiste sekunde in potem zakorakaš na cestišče, kjer bi se po logiki naučenega zaporedja morala avtomobilom prižgati rdeča, tebi zelena, ampak, ker je si pozoren samo še na tiste sekunde in se itak vedno po tem prižge zelena…

Ampak noben se ne ustavlja… noben se ni ustavu? A še kdo upošteva signalizacijo, predpise, klinčevi debili, skoraj že izprožiš sredinca na levici, desnici in nogah…

Še enkrat se ozreš proti semaforju… WTF?! Rumena je začela utripat? Sredi dneva na eni bolj prometnih cest? Sabotaža? Pa kdo se kle norca dela… En debilček čaka, da gre Maja iz bajte, sfuka semafor, pa adijo bejba. Kle te ne rabmo… Ne me jebat, cele teorije zarote sem razvila (:

Uglavnm, z leve bi me zbil audi, z desne volvo, kar tut ni tok slab način odhoda. Ane. Vsaj za zihr te ubije, kasko ma, da ne delamo problemov kakšnemu atu v bolhci, ki bi ostal brez kripe, imel kakšne moralne preganjavice itžnj…

No, pri moji sreči se prav tako lahko učiš za ustni zagovor dva dni kot kakšen kreten, v sredo zjutraj prebereš obvestila na spletnem referatu, kjer te čaka tako lepo sporočilce…

V obvestilu, ki sem vam ga poslala danes ponoči, sem naredila zoprno napako - govorilne ure imam v torek, 1. julija (in ne 2. julija, kot sem pomotoma napisala) med 12. in 14.uro.

Hvala za razumevanje in lep pozdrav!

Zoprna napaka, da, če ne čutiš potrebe, da vsak dan čekiraš… bah. Nema veze. Sej se sam še smejim vsemu, kaj mi pa preostane…

naslednje govorilne ure bom namreč imela šele 28. avgusta…

Jah prov pol. Komi čakam morje. Samo pri moji sreči greš na morje, samo tebe pič nek instekt, neveš kdaj, kako, kje, zakaj… Prideš v Lj in zdravnica izjav, da zgleda kot borelija, medtem ko hitro čečka napotnico za infekcijsko kliniko… In se od šoka skor zgrudš v ordinaciji. Tko je blo lani…

Ko smo že pri skup-lezenju, pri moji sreči greš tudi ponoči na skret - dva tedna po operaciji, se ti stemni in padš skup direktno na koleno. In nadaljne pol ure občuduješ kuhinjski strop, ker ti ni nič jasno. Potem slišš očkata, da se odpravlja na WC in si pokonc tako hitro, kot da se ti na drugi strani sobe nastavlja nag mister sveta. Ker pač nočeš panike. Panika je na bed.

Zdej lahko pišem do jutr, zaključimo pač, da nimam sreče.

This is the book I never read
These are the words I never said
This is the path I’ll never tread
These are the dreams I’ll dream instead
This is the joy that’s seldom spread
These are the tears…
The tears we shed
This is the fear
This is the dread
These are the contents of my head
And these are the years that we have spent
And this is what they represent
And this is how I feel
Do you know how I feel ?
’cause i don’t think you know how I feel
I don’t think you know what I feel
I don’t think you know what I feel
You don’t know what I feel …

Embedding disabled -jbg - click,click na video….

Gotta love Annie Lennox Sede. Zdej pa pančkat…

Kr gledam ta prah na mizi. Razmetano obleko. Smeti na tleh. Stvari, ki so mi jih zadnjič premaknl in mi grejo tok na živce, da bi najrajš še kej brcnla km drugam. Te plišasti žvali, ki nevem, zakaj jih pri svojih dvejsetih še mam kle. Ta jeben kup zmečkanih cunj, ki čaka na omaro. Te stvari, ki so šle v kurac. Te zbledele medalje obešene zravn okna. Knjige, ki jih kao berm že 2 mesca, pa samo gnijejo ob postli. Napol prebrane. Z zaznamki. Sama sebe bi trikrat okol kepe. Pa dej zmigi, jebemti budalo, pač v takem žviš, make the best out of it. Samo ob dejstvu da sta mi starca arhitekta, in da nismo lih obubožani, so mi nekatere stvari tako zelo bolane, da ne morem prek sebe. Plakati se še komaj držijo na steni, pa jih ne odtrgam. Zalepm nazaj. Vadevr. Vegetiram v tej mejhni, vroči, klavstofobični sobi. Cele dneve prenašam sestro, ki vsak dan iz šopinga prinese gore nekih cunj. Jst v resno nakupovanje nisem šla že…pfff… dooolg. In tut ne bom dokler ne bo zrihtan plc, kamor te obleke po človeško spravim, ker ni v mojem interesu metat denarja v skret, kaj nej si pa kupm, da se mi unič pol čez en tedn. Da mi molj požre novo majco. Ma nemooooj, fakof.

Pizda, včasih bi kr ušla. V pičko materno, kjer imajo pohištvo. Pa dej jst se morm učit, jutr mam neki ful pomembnega, ampak čutm, da mi bo odfukal vsak moment in se bom zakadila v pucanje te kretenske sobe in ne bom nehala, dokler ne bo točno tko, kot js hočm. To sicer ne bo, ane, pravzaprav, ahahahaha, a jbg, kokrkoli bom konc nekje jutr. Nimaaaaam cajta za te pizdarije. Nimaaaaam. Kam nej grem to brt, men se bo kle ofukal, odfuuuukal. Nimam miru, pa da se jebeš. Kdo ma kšno frej sobo v fletu, js hočm straaaan. AAAAaaaaaaaaaaaaAAAaaaa.

Zdej sm jezna.

Wow, look at me. I’m not even listening to a word you’re saying…

“me pospremš do doma”?

“ne, mudi se mi”

“pol pa do ovinka”

[za tretjim ovinkom…]

“evo, zdej pa grem”

“ne, prosm, ne morem, ne morem sam…padu bom”

“ajdee”

“ne morm, aw, we we weee…”

“adijo, ADIJO!” (na kavo se prvleče sam, nazaj bo pa omagal, al kaj… ne seeeeri)

Če to ne bi bil 60-letnik s palčko, se mogoče za trenutek ne bi počutila female prašič. Ampak res hiter trenutek. Tren oka pravzaprav… Jasno izražanje pač cenim. Zdej pa tut če fukneš in si polomiš noge in roke, res mi je ravno do zahodnega Balkana alpa kr do Turkov. Kebab stari!

To me spomne na gimnazijo, ko sem pršla do zbornice in vprašala ravnatelja, če prosim pogleda, ali je ta pa ta v zbornici. Čakam pol ure pred vrati. Pride model vn, mirno stopiclja proti pisarni in se čud, zakaj se vsajam. “Ja je notr… In?? Sej si hotla, da pogledam… in sem.”

Life’s lessons.

Črički. Brizer hladilnik. Prazne steklenice. Tipična soba tipičnega kelnarja.

Morje. Smeh. Avto. Savna. Prepih.

” …če ne moreš naprej
in ni nikogar ki bi te skril pred mrakom
prosim vrni se tja kjer te bom
čakal pod oblakom…”

¹

Bla sm na morju. Do vode nisem pršla. How very predictable. Srečala več znanga folka, kot v Ljubljani. How very krneki. Človk se hoče mal umaknt, pol pa take. Blo je dbest. Zdej me pa še nekdo ugrab dejansko na morje morje, as in kopati se.

zoom zoom!

1. ni tega komada k ga js hočm, ampak okej, ta je tud hud… [↩up]

Neka bejba trenutno izvaja meritve moje sobe, zato sm skrita v spalnici od tastarih, z leptopom, da v tem času ne zviznem od dolgčasa… Predvidevam, da me ne rabijo tm, da delam gužvo. Dasiravno se gre za mojo omaro… novo omaro… ker zdej je ni? Ah, kaj zdej, ni je že petnajst let, odkar smo se preselil sem, ampak človek se pač ufura v določena stanja.

Ta jogi od majke je čist hud. In poušter. Bilo bi humano, če bi kaj takega kupili tudi meni, potem me mogoče ne bi bolel hrbet, ne bi se zbujala z zatečeno faco, vrečkami pod očesi in glavoboli… Že tri dni me noro boli glava. Mogoče je to odtegnitveni učinek the droge, tri dni sem že brez cigareta (to je najdlje odkar kadim, za zihr) in nameravam potegnt to, dokler bom lahko, nerada pač razglašam, da bom nehala, ker so mi tisti ljudje, ki kaj takega razglasijo vsake dva tedna navadni kreteni.

Ta teden bi najrajši razbila telefon, oz. sebe, ker nevem, zakaj sploh dajem cifro, kadar sem pjana… Ker se itak pol skoraj devetindevetdeset posto ne javm…. Ali pa se, kadar pač refleksno pritisnem zelen gumbk, ne da bi pogledala na ekran. V takih primerih se petindevetdeset posto ne javim drugič. Verjamem, da je vsaj polovica teh tipov čist normalnih. Nekaterih se celo bežno spomnim… Ampak, to očitno zame ni sprejemljiv način začetka česarkoli, al pa, kajpavem, preprosto se mi ne da. Ne da se mi it vn in odgovarjat na bebava “spoznavna” vprašanja, “kaj študiraš?”… “bratje, sestre?”… “zlata ribica?”… “čivava morda”? niti se mi ne da takih stvari spraševat.

Če je kakšen letni čas primeren za zganjat samočo/samskost/svobodo je to prav gotovo poletje. Žuri, morje, fini ribiči, muzka okey… Prevroče je… Pozimi pa sede kakšen bl konstanten živi termofor… I guess…

Včasih samo sebe strašim s tem “dol mi visi” mišljenjem. Kot bi rekla moja sestra: “Kaj pa je s tabo, zgledaš naveličana vsega?”

Res je rahlo zgodaj za kaj podobnega… Grem dons na en hud žur, da obudim party animal mene. Hehe. Feel the summer!

Sploh si nočem predstavljat, kako sva slavljenec in jst zgledala, ko sva na Metelkovi šejkala na tole. Jebem ti tematske večere Dosežek je tut to, da b-day boyu kupš darilo kr na licu mesta (ta vročina pa šoping, ne hvala. Ubistvu kr šoping nasploh) . Hvalabogu za Jamaica štant! Sva se s kolegom odločla, da mu kupva rasta opravo. JA MAN!

(& očitno mam nov trak za ključe)

Drgač pa je najbrž mal na bed, če ostaneš na Meti do šestih, pol sedmih, jutra uglavnem, s čist drugim folkom, kot si tja pršu… Khm, to ti je čar tega placa

Važn, da sm splezala na stolpka. In gor je bla guzva. Tko… v sredo… zjutri… Halo, go domoou Ubistvu sm se skrivala pred enim turkom. To je dejansko najbolj nadležen folk ever. No, takoj za Italijani…

Zakaj js vedno srečam znane ljudi kadar hodm v sumljivem stanju domov? Pa po možnosti še nisem sama, ampak s frikom, ki čut nadležno potrebo, da me sprem do bajte. “Šc,Šč” verjetno ni najbolj primeren izraz, je pa prvi, ki pade na pamet…

Recimo nabašem na folk, ki gre na morje… Kaj mi delate skomine, grr… Vzemte me saabo Mooorje. Js se morm spravt na morje!! Alpa vsaj na bazen za prvo silo. Dons bi se zihr, če ne bi mela betonske glave in bi bil bazen očitno izzivanje fršloka. Alpa bi me kšn čefurčk oropu, ker sm rahlo odsotna… Natin’ good could happen, ugl…

Če me kdo rab dons, more pozvonit, spravt nekoga od moje družine, da mu pride odpret in prilezt čist do moje pojstle, tako, da ne zakriva ventilatorčka nastavljenga na level 3, seprav do fula, me s pomirjajočim glasom ogovorit in mu/ji mogoče odgovorim. Če bom še živa.

Pa če se bo že kdo spravljal v take riskantne posle, na poti domov prosim odpeljite mojo sestro na tako lokacijo, da bo hodila domov cel dan. In noč. Lahko pa tudi malo dlje.

Spet jst… Sam nekomu bi posvetila te komade… ker me vsakič, ko se vidva sprav v dobro voljo… In me pokliče s tistim imenom, kot me je včasih. Tist filing, k maš enga rd. To je kul. Tud če je več prošlo…

maroon 5 - if you only knew
supermode - tell me why
david guetta - time
bryan adams - please forgive me zgodbice, haha. fakin cheesy
Amy Winehouse- ‘Round Midnight
hellogoodbye-here in your arms sej včasih pa opaz, kere komade mam na myspacu.
Bad Religion Infected
pet duo vs frank kvitta tkole se me pa za zihr izstreli iz postle. tested

2 u Cooksie Če še kej priklikaš sm…

Biotch, pliz…

Zakaj men vse razpade…Sploh nevem, kdaj sm tok zjebala ta pas… Očitno sm mela pankrok obdobje… in to dolgega.

Dons bom pač punkrock na kubik, buaha. Vadevr.

Danes sem se spravila pucat mape s fotkami. Brisat, urejat, spravlat na cd-je in tko. O bet.

Let’s not go on… Pol fotk na disku mam retardiranih. To bo material za potomce. Iiii poglej kakšna je bla bakica Maja…

A si sploh kdo upa konkurirat??